Stran pripravil:

GLISTE IN TRAKULJE PRI PSIH IN MAČKAH Obolele živali imajo drisko, ki je lahko krvava. Hudo obolele živali hujšajo, se slabo počutijo, so anemične, mladiči lahko celo poginejo. Odrasle živali, okužene z notranjimi zajedavci, velikokrat ne kažejo nobenih znakov, vendar z iztrebki izločajo razvojne oblike v okolje, kar predstavlja nevarnost za ljudi in živali. Preprečevanje glistavosti in trakuljavosti je zato izrednega pomena. TRAKULJE Najpogostejše trakulje, ki zajedajo v črevesju mačk in psov, so Dipylidium caninum, Echinococcus granulosus in trakulje iz rodu Taenia. Echinococcus granulosus Odrasle oblike trakulje živijo v črevesju psov in mačk, ki z iztrebki izločajo odrivke v okolje. Odrivki vsebujejo jajčeca in so zelo odporni na pogoje v okolju, kužni ostanejo zelo dolgo. Veliki so kot riževo zrno in jih velikokrat opazimo na dlaki okrog zadnjične odprtine pri oboleli živali. Ko psi iztrebljajo na pašniku, se lahko okuži drobnica. Pri drobnici se na jetrih, pljučih ter drugih organih razvije vmesna razvojna oblika trakulje, mehurnjak. Če psom in mačkam dajemo okuženo drobovino takih živali, posebej če je surova ali slabo kuhana, se jim v črevesju razvije odrasla trakulja. Za človeka je nevarno, če pomotoma zaužije odrivke trakulje. Tudi pri človeku se razvije mehurnjak, kar je zelo nevarno, saj le-ta lahko doseže velikost otroške glave, pojavi pa se lahko kjerkoli v telesu, tudi v glavi. Edino zdravljenje je kirurška odstranitev mehurnjaka. Dipylidium caninum Je pasja in mačja trakulja. Odrasla trakulja živi v črevesju. Zreli odrivki se z iztrebki izločajo v okolje. Vmesni gostitelji pri tej vrsti trakulj so bolhe. Ko mačke oz. psi negujejo svoj kožuh, ob tem zaužijejo okužene bolhe. V črevesju se trakulja nato razvije v odraslo obliko in krog je sklenjen. Za to vrsto trakulje je zelo pomembno, da zraven dajanja sredstev proti notranjim zajedavcem hkrati zatiramo tudi bolhe. Taenia spp. V ta rod spada veliko vrst trakulj, vsaka ima svojega vmesnega gostitelja. Vmesni gostitelji so lahko kunci, govedo, ovce, koze in mali glodavci. Če pes oz. mačka zaužije okuženo podgano, miš ali meso katere druge živali z razvojno obliko trakulje, se v črevesju razvije odrasla trakulja. GLISTE Gliste so pri psih in mačkah zelo pogoste. Pri nas najpogostejše so Toxocara canis, Toxocara cati, Toxascaris leonina, Ancylostoma caninum, Uncinaria stenocephala, Ancylostoma tubaeforme in Trichuris vulpis. Zajedajo v različnih delih črevesja. V črevesu se prisesajo na sluznico in se prehranjujejo s krvjo. Toxocara canis in Toxocara cati Toxocara canis zajeda pri psih, T. cati pa pri mačkah. Mlade muce in psički se lahko okužijo od matere že v maternici ali z materinim mlekom po rojstvu. Razvojne oblike glist potujejo po telesu skozi notranje organe (jetra, pljuča) in jih pri tem poškodujejo. Na koncu razvoja pripotujejo v črevesje, kjer se pritrdijo na sluznico. Okužene živali nato z iztrebki izločajo jajčeca v okolje. Okuženi iztrebki so nevarni za druge pse in mačke in tudi za ljudi. Odrasli psi ponavadi ne kažejo znakov bolezni, okužba z glistami pri mladičih pa ima lahko resne posledice. Veliko število glist v tankem črevesu povzroči poškodbe sluznice, zato mladiči slabše izkoriščajo zaužito hrano. Ker v telo ne pride dovolj hranilnih snovi, mladiči počasneje rastejo, so shirani, brez mišične mase, bolj so dovzetni za različne bolezni. Mladiči z močno okužbo imajo močno napet trebuh. Veliko število glist v črevesju lahko povzroči nepravilno gibanje črevesja, pride lahko do vihanja dela črevesa ali pa do zasuka. Če živali takoj ne zdravimo, je izid smrten. Če človek po nesreči zaužije jajčeca glist, se v telesu razvije t.i. larva migrans ali potujoča ličinka. Ta potuje po telesu in poškoduje notranje organe, znani so tudi primeri, da je ličinka zašla v oko. Toxascaris leonina Razvojni krog je podoben kot pri T. canis in T. cati. Pri tej vrsti glist so lahko vmesni gostitelji podgane. Mačke in psi se okužijo z zaužitjem jajčec ali pa z okuženim plenom. V črevesju se nato razvije odrasla oblika zajedavca. PREPREČEVANJE GLISTAVOSTI IN TRAKULJAVOSTI Gliste in trakulje so nevarne ljudem in živalim, zato moramo kot lastniki psov in mačk ravnati odgovorno in preprečevati njihovo širjenje. Priporočljivo je, da že pred parjenjem damo plemenskim živalim sredstva proti notranjim zajedavcem, nato pa nadaljujemo po protokolu, ki ga je določil veterinar. Mladiče v leglu moramo še pred oddajo večkrat razglistiti. Psičkom in mucam do pol leta starosti je priporočljivo dajati sredstva proti glistam vsak mesec, kasneje pa štirikrat letno. Sredstva proti glistam dajajmo redno, ne glede na to, če v blatu ne opazimo zajedavcev. Jajčeca so mikroskopsko majhna, zato jih s prostim očesom ne vidimo! Veterinaji priporočamo dajanje sredstev proti notranjim zajedavcem pred vsakim cepljenjem. Na ta način imunski sistem psov in mačk bolje odgovori na cepivo in zaščita proti boleznim je boljša. Lastniki psov morajo pobirati iztrebke, saj so lahko le-ti vir okužbe drugih živali. Dobro je preprečiti dostop mačkam in psom v peskovnike. Otroke moramo poučiti, naj si po vsakem božanju živali umijejo roke, odrasli pa pazimo na higieno pri pripravi hrane. Del preprečevanja pojava trakuljavosti pri psih in mačkah je odpravljanje bolhavosti, saj so bolhe vmesni gostitelj trakulje Dipilidium caninum. Sredstva proti bolham moramo dajati redno, tudi če na živali ne opazimo bolh. Zavedati se moramo, da bolhe živijo v okolju in se na živali samo prehranjujejo. Previdni moramo biti tudi pri hranjenju psov in mačk. Drobovine in mesa z vidnimi spremembami nikoli ne dajemo psom in mačkam, ampak zavržemo. SREDSTVA PROTI GLISTAM IN TRAKULJAM Na voljo je veliko različnih preparatov v obliki tablet, past in ampul. Veterinar vam bo glede na starost, stopnjo okuženosti z zajedavci in način življenja vašega ljubljenca svetoval ustrezen preparat. Dajanje zdravil je ponavadi najtežje pri mačkah, zato zanje najpogosteje priporočamo tiste pripravke, ki jih damo v obliki paste. Novost so ampule proti glistam in trakuljam za mačke, saj pokrijejo zelo širok spekter zajedavcev, hkrati pa je nanos za žival najmanj stresen. Odlično se kombinirajo tudi z ampulami proti bolham. Pri odpravljanu glist in trakulj je pomembno preprečevanje okužbe. Ko opazimo, da naša žival izbruha zajedavce oziroma jih najdemo v blatu, je že močno okužena. V takem primeru samo enkratno zdravljenje velikokrat ni popolnoma učinkovito, terapijo moramo čez določen čas ponoviti. Pomembno se je zavedati, da lahko le z mikroskopskim pregledom blata zanesljivo rečemo, da v črevesju ni notranjih zajedavcev. Pripravila: Martina Krofič, dr.vet.med